PE CELJE: +386 3 490 3193

PE KONJICE: +386 82 010 569

Stresni dogodki in preventiva stresa

Stres je odgovor organizma na negativne, neželjene situacije, kot so poškodbe, občutek ogroženosti, strah ipd. Organizem v teh situacijah izloča hormone, ki telo pripravijo na hitre odzive (adrenalin,…) in v telesu povzročijo močne biokemične spremembe.

Stres sicer sam po sebi ni bolezensko stanje, je pa velikokrat razlog za padec odpornosti in večjo obolevnost za različnimiobolenji. Stres je lahko razlog za neželjene vzorce obnašanja (lajanje, uničevanje predmetov, živčno lizanje, ki privede do izgube dlake in vnetnih sprememb na mestih lizanja ipd.), dolgotrajen stres pa je lahko direktni razlog za razvoj določenih obolenj, na primer sladkorne bolezni.

Kdaj se stres najpogosteje pojavlja

Vsi poznamo strah živali v (pred)novoletnem obdobju, ko pokajo petarde in rakete. Kot veterinar v zavetišču lahko iz izkušenj povem, da takrat naraste število pogrešanih živali, saj ljubljenčki panično bežijo, da bi se umaknili “vojni”, ki vihra v naseljih. Posledica tega pa ni le več živali brez lastnikov, ampak tudi povečano število prometnih nesreč zaradi prestrašenih živali. Ne pozabimo, da v nesreči, povzročeni zaradi živali, lahko nastane večja materialna škoda ali celo poškodbe drugih oseb oziroma živali. Za nesrečo, ki jo je povzročila žival, odgovarja lastnik te živali.

Močan stres se pojavlja tudi, kadar žival zapusti svoje domače okolje ali pa ob odhodih lastnikov na delo, potovanja itd. Žival lahko osebo zelo močno pogreša, to pa kaže z laježem, praskanjem in grizenjem predmetov, uriniranjem in blatenjem na neprimernih mestih, lovljenjem repa, živčnim lizanjem in praskanjem, ki lahko povzročita samopoškodbo živali.

Za muce je značilna oblika odgovora na stres, pretirano lizanje na določenih delih telesa, kjer si ščasoma dlako poškodujejo in polomijo, pojavijo se lahko celo rane. Lastniki velikokrat ne verjamejo, da gre v teh primerih za stres in mislijo da ima žival kakšno bolezen, na primer garje. Reklo “Maček se naveže na dom, ne na človeka” še zdaleč ni resnično.

Dogaja se tudi, da starejša žival (sploh bolj razvajena) ne prenese novega člana, živali ali človeka-dojenčka. To obnašanje lahko kaže na opisane načine ali z direktno agresijo, ki je lahko nevarna.

Stres se lahko pojavlja tudi ob selitvah v drugo okolje (celo kosmatinec ima lahko v soseski svoje prijatelje ali drevo, na katerega najraje spleza), sezonskih selitvah (na počitnice) in pri prevozih. Lastniki velikokrat svoje živali vozijo le, kadar gredo z njo do veterinarja, zato žival ne mara niti avtomobila.

Močan stres je seveda obisk pri veterinarju. Za nastanek odpora do veterinarja smo velikokrat “krivi” lastniki, ki tudi sami ne maramo obiskov pri zdravnikih in zobozdravnikih. Ta vzorec vedenja nehote prenesemo tudi na svoje živali (kot tudi otroke). Misli, kot sta “saj ne bo prijetno, je pa potrebno, boš že zdržal”, “bolelo bo, pa saj mene je tudi” izražajo tako v besedah kot v svojem obnašanju, živali pa to zelo dobro razumejo. Kako bi drugače razložili strah pred veterinarjem (zdravnikom), ki ga žival (otrok) sploh še ni videla?

Pomen stresa v veterinarski ambulanti

Za veterinarje delo z živalco, ki je prestrašena že ob prihodu v ambulanto, ni lahko. Ne samo, ker žival lahko od strahu ugrizne, opraska ali drugače poškoduje prisotne (tudi lastnika), ampak tudi zaradi vpliva stresnih hormonov na telo, ki lahko prikrijejo obolenje, spremenijo obnašanje živali in rezultate laboratorijskih preiskav. Pri mački v stresu se lahko krvni sladkor tako močno poviša, da ni mogoče ločiti sladkornega bolnika od popolnoma zdrave živali.

Preprečevanje stresa

Preprečevanje stresa je pomembno in ni tako zelo težko, kot se morda dozdeva. Veliko stresa lahko preprečimo že samo s pravilnim obnašanjem in vzgojo.

V novoletnem obdobju se z živaljo umaknimo na miren konec, če pa te možnosti ni, potem jo oddajmo v miren hotel.

Kadar nekdo zapušča dom, naj živali zagotovi, da se ima namen vrniti. Žival verjetno ne bo razumela besed, razumela pa bo ton glasu in namen.

Pri novem članu družine moramo živali posvečati vsaj toliko pozornosti kot prej, še posebej v začetku. Tako se žival ne bo počutila odrinjeno, ogroženo, zaradi česar bi lahko novega člana zasovražila, ampak ga bo celo rada sprejela, saj je tudi njej lepše, odkar je v družini novi član. To velja za vsako razširitev družine, naj bo to otrok, partner ali druga živalca.

Če se preselimo v novo okolje, žival navajajmo nanj, še preden se preselimo (če gradimo hišo, naj bo čim večkrat na parceli še med gradnjo). Navajajmo jo na avto, preden jo moramo nujno kam peljati. Psu pustimo v avto, ko le-ta stoji na parkirišču, v avtu mu dajmo kakšen priboljšek, nato pa se odpravimo na krajšo vožnjo. Po končani vožnji poskrbimo, da bo živali prijetno, privoščimo ji daljši sprehod, igro ali kaj podobnega. Tako bo žival avto povezovala z dobrimi stvarmi, ne pa le s “pikanjem” pri veterinarju.

Muce in ostale male živali navajamo na transportno kletko (tudi pse, če jih tako prevažamo) doma tako, da jim kletko nastavimo v njihov življenski prostor in jo lahko uporabljajo za svojo “hiško“. Če z omare vzamemo transporter le pred obiskom veterinarja, se bo naša žival skrila, še preden jo spravimo v transporter.

Pred obiskom veterinarja se sprostimo, da s svojim strahom ne “okužimo” naše živalce. Seveda je zelo pomemben tudi odnos veterinarja do živali, zato izberimo takšnega, ki zna z živaljo nežno rokovati in z njo tudi čutiti. Naša veterinarska ambulanta ima ločene prostore za živalske vrste, ki se med seboj težje prenašajo ( pse, mačke in druge male živali).

Seveda včasih zgoraj opisani ukrepi niso dovolj. Takrat se obrnite na veterinarja, da vaši živali predpiše primerno pomirjevalo. V zadnjem času se na tržišču pojavljajo odlični preparati na osnovi zelišč, za katere lahko iz osebnih izkušenj potrdimo njihovo učinkovitiost. Zeliščne pripravke moramo začeti uporabljati že nekaj dni pred nastankom stresa, da koncentracije snovi v telesu (postopoma) dosežejo učinkovit nivo.

Preberite si tudi

Koža je ogledalo zdravja. To ne velja le za nas, ampak tudi za naše živalice. Ker pa so večinoma kosmate, je pri njih pomembno tudi stanje kožuščka. Vse spremembe na koži niso nujno tudi kožno obolenje. Velikokrat so spremembe na koži odraz bolezni drugih organov (na primer bolezni žlez z notranjim izločanjem, jeter, ledvic, alergij,…).... View Article
Mikrosporija pri mačkah Mikrosporija je glivično obolenje kože mačk, psov in ljudi. Ne gre za zelo nevarno bolezen, saj prizadene samo kožo in dlako, lahko mine celo sama od sebe, je ozdravljiva, vendar pa je pod drobnogledom zaradi možnega prenosa bolezni na ljudi. Izpostavljeni so predvsem otroci in ljudje s slabšim imunskim sistemom. Povzroča jo... View Article
Vnetje ušes Vnetje zunanjega sluhovoda je zelo pogost problem pri hišnih ljubljenčkih. Največkrat lastniki povedo, da njihov kuža ali muca stresa z glavo, se praska po enem ali kar po obeh ušesih, cvili ob dotiku, ima rdeče uhlje ter izcedek neprijetnega vonja. Pri nekaterih gre celo tako daleč, da se živali s praskanjem same poškodujejo,... View Article