Driske in bruhanja
Driska in bruhanje sta pogosta simptoma, ki ju srečamo v veterinarski ambulanti. Ljudje jih pogosto podcenjujejo in živali ne pripeljejo dovolj zgodaj, oziroma so včasih preveč prestrašeni in jih pripeljejo ob vsaki spremembi prebave.
Kdaj je torej potrebno vzeti stvar resno in zaradi bruhanja in/ali driske žival veterinarsko pregledati? Kadar se bruhanje in driska pojavljata skupaj, je vedno potreben veterinarski pregled, saj oba simptoma skupaj napovedujeta resna stanja, kot so zastrupitve, hujše nalezljive bolezni, vnetja prebavil, notranje zajedavce, resne okvare jeter, trebušne slinavke, ledvic, prebavil, tujke v prebavnem traktu itd.
Kadar se pojavi sama driska in ima žival ohranjen apetit, je normalno živahna, stanje še ni nujno resno. Zadevo lahko velikokrat rešimo sami z manjšimi obroki dietne hrane večkrat na dan (veterinarsko dieto ali kuhano doma) in sredstvi, ki zaustavljajo drisko (aktivno oglje, mešanica zdravilnih glin in oglja, zeliščni pripravki, probiotični pripravki in jogurti…). Ponudimo ji tudi večkrat po malem vodo za pitje ali tekočino za rehidracijo. Če se driska ne izboljša po enem dnevu ali se celo poslabšuje, je čas za obisk pri veterinarju.
Podobno velja za bruhanje. Dokler se to zgodi le enkrat v enem dnevu, nato pa žival normalno je in več ne kaže znakov slabosti, verjetno ne gre za resnejše probleme. Če pa bruha večkrat na dan, nima apetita, ni živahna, je potreben veterinarski pregled. Kadar se v bruhanju ali blatu najde sveža ali prebavljena kri (črne barve) ali zaznamo nenavaden vonj, predmete, zrnje itd. se odpravimo k veterinarju. V veliko pomoč mu bo, če s seboj prineste vzorec izbljuvka ali iztrebka.
Pomemben dejavnik pri odločanju kdaj k veterinarju je tudi starost živali (mladiči in zelo stari), velikost (živali z majhno maso dehidrirajo veliko hitreje kot velike; dehidracija je največja nevarnost pri teh stanjih, saj zaradi nje hitro pride do poškodb ledvic, kolapsa, celo smrti) in znana obolenja živali (živali s kroničnimi obolenji jeter in ledvic npr.).
Za konec omenimo še dve stanji povezani z bruhanjem. Lastniki velikokrat zamešajo bruhanje in regurgitacijo. Pri regurgitaciji gre za vračanje vsebine (hrane ali sline) iz požiralnika in ne iz želodca. To najlažje prepoznate po tem, da živali ni slabo (se ne slini, ne kaže splošnih znakov slabosti) in predvsem ni značilnega gibanja trebušne stene (krčevito valovanje trebušne stene malo pred in med samim aktom povračanja želodčne vsebine). Tudi regurgitacija lahko pomeni določena bolezenska stanja predvsem, če so pogosta, ne gre pa regurgitacije mešati z bruhanjem. Drugo stanje, ki je zelo alarmantno pa je, če žival sili na bruhanje, ima krče, ne more pa izbruhati vsebine. Takrat gre lahko za zasuk želodca, ki se pojavi pri pseh ali mačkah, najpogostejši pa je pri pseh velikih pasem (doge, ovčarji, dobermani,…). Zasuk želodca je lahko smrten, če ni dovolj zgodaj operativno zdravljen. Neuspešno bruhanje in napet trebuh sta znaka, da je treba s psom takoj k veterinarju.
Rok Krajnik, dr.vet.med.
